Iz porodišnice v lupinico

Lupinica ne sme biti pregloboka, da otrok v njej ni popolnoma stisnjen, se počuti udobno in je dobro prekrvavljen. Zelo pomembno je, da je del, ki je namenjen za zaščito glave novorojenčkov in malih dojenčkov, snemljiv, sicer lahko to dojenčka kasneje ovira pri gibanju glave. Pasovi, ki se pripenjajo čez ramena, naj bodo dovolj nastavljivi po višini in se premikajo skladno z rastjo otroka, zaradi večje varnosti pa je priporočljivo tritočkovno pripenjanje. »Če je lupinica prevelika ali preširoka, je še toliko bolj pomembno, da otroka v njej založimo, podložimo in tako omogočimo boljšo držo in kakovost položaja«, je poudarila Špela Gorenc Jazbec.
Prvi avtosedež na različnih koncih Slovenije drugače imenujejo. V Ljubljani se je tako uveljavil izraz »lupinica«, na Štajerskem pa »jajčka«.
Priporočljivo je, da dojenček med vožnjo ni oblečen v debelejša oblačila, ker ga v tem primeru težko čvrsto pripnemo. Namesto pripenjanja v debeli zimski vreči je bolje, da ga oblečemo manj, in raje pokrijemo z odejico. Tak način omogoča večjo varnost in boljši nadzor temperature, saj ga, ko se avto ogreje, preprosto odkrijemo. »V najboljšem primeru pa avto ogrejemo, še preden dojenčka namestimo v avto«, še doda nevrofizioterapevtka.

Ko bo dojenček prerasel lupinico, bo potreboval prvi otroški sedež, ki je namenjen otrokom med približno 1. in 4. letom ali za otroke, težke med 9 in 18 kg. Primeren je lahko že pred prvim letom starosti, ko se otrok zna samostojno usesti in ima več kot 9 kg ali ga preraste in glava seže čez zgornji rob lupinice.
Pravi čas za menjavo avtosedeža je takrat, ko ga otrok preraste, čeprav morda po teži ali starosti še ni dosegel mej višjega razreda.
V pripravi so tudi novi predpisi, ki ne bodo več vezani na starost in težo otroka, temveč bo osnovno merilo za menjavo sedeža otrokova velikost (vir: Javna agencija RS za varnost prometa).
Špela Gorenc Jazbec pravi, da mora dober avtosedež:

• omogočati vzravnano držo,
• prehod med sedalom in naslonjalom ne sme biti zaobljen (kot pri lupinici), vendar mora biti v kotu 90°,
• ne sme biti preširok,
• imeti mora čvrsto sedalo in naslonjalo -če je sedalo široko, ga lahko malo zožimo s stranskim zalaganjem medenice,
• imeti mora tudi dovolj prostora za nastavljanje višine ramenskih pasov in primerno tritočkovno zapenjanje.

Nekateri sedeži so narejeni tako, da so obrnjeni obratno od smeri vožnje. Z vidika varnosti se je to sicer v varnostnih testih izkazalo kot boljše, z vidika kakovosti gibalnega razvoja pa je treba biti pozoren na to, v kakšnem položaju so v takem primeru otrokove noge.
 »V primeru, da za noge ni dovolj prostora in so v tem primeru preveč pokrčene in v kolkih v abdukciji (razširjene narazen), kot nekakšen položaj žabe, to ni ravno optimalno. Pravilen položaj sedenja za otroka v tej starosti je položaj sedenja na stolu, kar pomeni kot 90˚v kolkih in kolenih«, opozori Špela Gorenc Jazbec.
Če je vaš otrok večje rasti boste lahko še pred njegovim 4. letom opazili, da ga pasovi preveč tiščijo v ramenih, ker so nastavljeni prenizko, ali pa se mu morda radi snemajo – potem je čas za avtosedež za otroke ali avtosedež 3.

Prav tako kot pri skupini 2 je pomembno, da sta sedalo in naslonjalo čvrsta. »Pri tej skupini avtosedežev se mi zdi še toliko bolj pomembno, da avtosedež ni preširok, saj je tukaj otrok pripet z avtomobilskim varnostnim pasom in ne tritočkovnim zapenjanjem, kot pri skupini 2. Sedalo naj ne bo prekratko, naj se konča pri kolenskem pregibu in ne nekje sredi otrokovih stegen. Otroku lahko pod stopala podložimo tudi kakšno oporo, da so noge res v pravem položaju 90˚ in ne visijo prosto v zraku, še posebej, če je sedalo malo krajše in se ne konča v kolenskem pregibu«, nam je še povedala nevrofizioterapevka.
Zakon o varnosti v cestnem prometu pravi, da mora otrok uporabljati sedež, dokler ne preseže 150 centimetrov višine. Lahko sicer uporablja tudi jahače brez naslonjala, vendar so avtosedeži z naslonjalom veliko bolj varni in dajejo boljšo oporo zgornjemu delu trupa in glavi v primeru trka.